Bi bilo pretežko trditi, da je v zadnjem času Matejev ustvarjalni naboj močno upadel. Tukaj, že tretjič zapored izdaja z predelavami in ter uglasbitvami tujih besed, tokrat v razmerju pol-pol. Verzom je podal melodije Josipa Muma ("Vlahi"), Puškina ("Pihlja zefir") in Aškerca ("Anka"), a predelave Andreja Šifrera ("To se govori") in Hazarda, zanimivo, B-stran singla "Marie, ne piši pesmi več", pesmi ki je bila slovenska uvrstitev tekmovanja jugoslavenske pesmi Evrovizije 1981., a ni se uvrstila, grel je Vajta z "Lejlom". Seveda, to je tožna balada "Vsak je sam" in sodi v koncept bolj ali manj osamljenih tem.



Čeprav se začne z rahlim samonorčevanjem "Globoka poezija" 'pisal sem globoko poezijo, v njej nato se skorajda utopil/ pri hipnotizerju sem povedal da sem bednik, da sem šarlatan', se naslednji tok nadaljuje žalostno in samotno. Došlo doba da se rastajemo, poveda "Ovrednotenje", a "Kletni studio" kaže veliki odmik od mainstreama 'moje pesmi so dolgočasne, moje pesmi so otožne, ti pa praviš da boš vklopil looper, da mi boš naredil aranžmaje kot Ed Sheeran kot Ajliš…' kar jasno namiguje na lasten umetniški status. Gre temu v prid "Gospod, ki je osamljen" in "Dirigira Radovan Gobec", če se ga spominite. Matej je zapadel v močno introspekcijo, kot bi se mu življenje lomilo, raspada zakon, družina, čustva, a v resnici ni bilo tako. Je prišel do določenega 'dedićevskoga' trenutka, ko iz razmeroma udobne neranjivosti domačega ognjišča lahko ustvarja tematsko težke čustvene pesmi z herpesom, suho kožo ki niso subtilne, a morda se dopade branjevkam ponesene v ritem, morda kot Ljuba Trovač…

Naslovi: 1.Globoka poezija, 2.To se govori (Andrej Šifrer), 3.Vlahi (Josip Mum), 4.Ovrednotenje, 5.Kletni studio, 6.Gospod, ki je osamljen, 7.Vsak je sam (Hrušovar-Velkaverh), 8.Pihlja zefir (Puškin), 9.Dirigira Radovan Gobec, 10.Anka (Aškerc)

horvi // 23/07/2022