Po naslovnici bi lahko sklepali, da gre za še en album, katerega je bilo na stotine komadov. Ampak, ni ravno tako, saj gre za 9 pesmi v skupnem trajanju le 9 minut! In Matej si je drznil narediti, lahko se prosto izrazi, hardcore in celo brutal power violence zmotano, zjebano, popačeno in punk in blues in rock in metal in noise, a tako z veliko energije vrženo v polno. Z običajnimi številnimi metaforami v poetiki otpira prvo skrajno stvar "Princip culice" o guvernanti, ki prejema dostojno plačo z dislociranim kitarskim riffom, ki se nadaljuje pravkar v počasnem grindcore bluesu "Stenice" le 10 sekund! Besen spoken word "Norec" z black metal vokalnimi vdori pokaže smešen primer na avtobusni postaji, potem še ena kratka "Dang me" (13 sekund!) kot grindcore death bobna kitaro in zvije z vratom prijatelja ('prijatelj mi je gospodoval . vrat sem mu zavil. čudno me je pogledal, pa obmolknil/ pravijo da sem grob/ pravijo da sem aroganten, česa vse ne pravijo') in skoraj pa najdaljša "Nekaj viška soli" gre v disonantno doom balado.





Tu in tam uporaba nevrotičnega rifa pove cinično ironijo "Traminec" priznanega lika ki je zmagal pri Alamu in v Normandiji, ga hvalijo angleški lordi ampak prav zaprav čakajo kdo bo umrl 'ko bo Traminec umrl bomo jokali... kako zelo jokali', ooo, ha-ha-ha! Ampak najdaljša "Otroci pleonazmov" (2.16) ima blues hardcore z punk čemernost in veliko vulgarnosti besedi na 'p' in 'k'. Zadnja dva sta popolnoma pretresena z razkrojnimi drobci, pravzaprav svobodnimi eksperimenti - "Vidim, čemu" in "Pevcu", ta zadnji na besedilo France Prešerena, ti mati hudiča, to se retko sliši!



Malo minut, a veliko za analizo, pravzaprav je to duhovito in čudaško do srži. Resnični hardcore.

Naslovi: 1.Princip culice, 2.Stenice, 3.Norec, 4.Dang me, 5.Nekaj viška soli, 6.Traminec, 7.Otroci pleonazmov, 8.Vidim, čemu, 9.Pevcu (France Prešeren)

ocjena albuma [1-10]: 9

horvi // 12/08/2023

PS: to je novica, pred kratkim ima twitter: twitter.com/luigisan1975