Zelo eksperimentalen album. Morda malce in nepričakovan po odličnem "Hiša brez ogledal". Glasba razbucana, umazana, z močno distorzijo in disonanti, razztrgani blues akordi v kratkih 8 pesmi okoli dve minuti skoraj z dekompozicijsko vsebino kot Vlatko Klarić in z vokalmi v debelukem echo/ delay efekti, potem in horor harsh v pesmi "Rohhh". Besedilo je v metaforah aludiralo na nevarnost, da se otrok brezskrbno sprehaja med visokonapetostnimi daljnovodi, seveda v besedilu ni otrok nikjer."Brižitta" z predmestja imela je odpor do tovornih vagonov, kante z bencinom so se ji zdele vražje, "Lord" je čudovita pesem kot kritička litanija, "Nasty" albino cvrtje na soncu, "Novikka" obzor na črno kroniko, nore paranoje rumene tiskovine, oponašanje krivoglede pevce pred kamerami, ha, "Sadna mamica" ni v sodelovanju z naravo, sebična je, pravijo da sme biti…



"Pahuljica" pride tudi po cesti vkreber sin (Zdravnik bo zagotovo imal Prstan, Kovač bo zagotovo Mišo), ampak naslovnice denes ne pišo več okoli krsti v hribovja in sponzurašami ("Izgon"). Je kaj jasno? Tako da ne bi smelo biti, sploh ni nujno, da je tako kot piše v naslovu albuma.

Naslovi: 1.Brižitta, 2.Lord, 3.Nasty, 4.Novikka, 5.Sadna mamica, 6.Pahuljica, 7.Rohhh, 8.Izgon

ocjena albuma [1-10]: 8

horvi // 01/02/2023