Zadnje čase Matej dela čudne priredbe pesmi, spominimo se samo albumov "Zategadelj" www.terapija.net/mjuzik.asp?ID=31592 in "Kdo je to?" www.terapija.net/mjuzik.asp?ID=31599, tukaj pa nadaljuje z zelo podobnim tonom. Vzel ga je na zob Smodeta, Hrušovara, Robežnika, Pestnera, Mojmira Sepea, stari hit "La colpa fu" (Sciorilli-Stare-Habbe) z San Rema 1956, ki je pel Ugo Molinari in je zvenelo zelo mračno, skoraj depresivno molovsko lestvico. Puno vibrata, fade-in/out premikov, reverbov, atmosferskih in ambientalnih premazov, seveda staccato in daljše disonance, potem pa nekje okoli eksperimentalnega. Že sam izbor pesmi je poudarjen na globoki metaforičnosti, prihaja jesen, okotbrsko deževje, megla, spominja na (preteklo) poletje in vse je turobno in utrujeno. Res ni veselih trenutkov, niti humorja, poleg tega pa še tri pesmi, morda prvič uglasbene, njegovega nenehnega navdiha Janeza Menarta.

Primerjati originale nima pravega smisla: Matej jim je dal povsem nove formate in zvuk ter nekaj vtisov, recimo da gre za zelo zanimive poteze "Otroci pankrtov" Hrušovara i Velkaverha, natančneje Hazarda iz 1983 leta in "Moje orglice" Mojmira Sepea ki je poznana v več različicah kot šlager in zimzelen do sakralnih zborovskih izvedb. Če sem dobro pogledal, ni pripet niti en youtube video iz tega albuma, škoda. In jih je vredno promovirati, še posebej uglasbene verze Menarta... Sploh ni slabo, ampak zelo depresivno...

Naslovi: 1.Solze matere (M. Smode), 2.Oktobrsko deževje (Janez Menart), 3.Tristan in Izolda (Janez Menart), 4.Pogrebni marš ljubezni (Janez Menart), 5.Orion (J. Robežnik - G. Strniša), 6.Cvetje v jeseni (O. Pestner - G. Elvič), 7.Rdeči cvet (La colpa fu, Sciorilli - Stare - Habbe), 8.Moje orglice (M. Sepe - F. Milčinski), 9.Bilo je spomladi, 10.Otroci pankrtov (T. Hrušovar - D. Velkaverh)

ocjena albuma [1-10]: 8

horvi // 19/09/2022